Eno leto po požaru v dijaškem domu obljube o spremembi zakonodaje pozabljene

Mineva eno leto od požara v Dijaškem domu Ivana Cankarja (DIC) v Ljubljani. Ta je pretresel dijake – nekateri od njih so morali, da bi ušli plamenom, skakati tudi skozi okno –, obenem pa razkril mnoge sistemske pomanjkljivosti, ki jih imajo slovenski dijaški domovi na področju požarne varnosti.

Dijaški dom namreč ni imel ne požarnega alarma ne požarnih stopnic. Zakonodaja ju zaradi starosti stavbe ne predvideva. Kot je bilo ugotovljeno v dneh po požaru, je situacija enaka še v 16 drugih dijaških domovih, saj zakonodaja v času gradnje ni vključevala predpisov s področja požarne varnosti, na primer požarnih alarmov, javljalnikov in drugih ukrepov za zagotavljanje varnosti.

Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je zato takrat napovedal, da bodo opravili izredni inšpekcijski nadzor v DIC, poleg tega pa so, kot so sporočili za N1, v letu 2025 opravili še redne nadzore v 20 dijaških domovih in v 54 študentskih domovih.

Kaj je pokazal inšpekcijski nadzor?

Inšpektorji so preverjali organizacijske ukrepe, kot so izdelava požarnega reda, načrta evakuacije in požarnega načrta, usposabljanje delavcev s področja varstva pred požarom, označitev in prehodnost evakuacijskih poti ter površin za intervencijska vozila, pregled vgrajene in nameščene opreme za varstvo pred požarom v posamezni stavbi, določitve oseb odgovornih za začetno gašenje in izvajanje evakuacije ter vodenje potrebnih evidenc.

Požarni redi so bili v skladu s predpisi v približno 70 odstotkih dijaških domov, načrti evakuacije v 83 odstotkih, evakuacijske poti so bile v celoti proste in prehodne v 67 odstotkih dijaških domov, gasilniki pa so bili v skladu s predpisi nameščeni v 89 odstotkih domov. Povsod so bili gasilniki vzdrževani skladno s predpisi.

V stavbah, kjer imajo vgrajen vsaj en avtomatski sistem aktivne požarne zaščite – kar je bilo v dobri polovici stavb –, je ta v večini primerov redno vzdrževan.

Usposabljanja zaposlenih za varstvo pred požarom so skladno s predpisi izvajali v 80 odstotkih dijaških domov.

Nepravilnosti so inšpektorji odkrili pri določitvi oseb, odgovornih za začetno gašenje in evakuacijo, saj jih ni bilo povsod določenih dovolj. Vsem zavezancem so za ugotovljene nepravilnosti odredili ukrepe in roke za njihovo odpravo, so še zapisali za N1.

Spremembe zakonodaje, kot kaže, ne bo

Kljub visokemu deležu skladnosti s predpisi pa težava ostaja tam, kjer so slednji neustrezni. Z vidika požarne ogroženosti so najbolj problematični objekti, ki so se gradili oziroma pridobivali uporabno dovoljenje pred koncem 90. let prejšnjega stoletja, saj je bil prvi pravilnik s področja požarne varnosti sprejet šele leta 1998.

To pomeni, da pri projektiranju teh stavb in pridobivanju uporabnega dovoljenja ni bilo treba upoštevati načel požarne varnosti, ni treba na primer imeti požarnih javljalnikov in požarnih alarmov.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je zato takoj po požaru obljubil ukrepanje in spremembo zakonodaje, ki sploh omogoča nepopolno požarno opremljenost ustanov, kot so dijaški domovi.

"Zagotovo bomo sprožili postopek za spremembo zakonodaje – ki sicer ni v pristojnosti ministrstva za vzgojo in izobraževanje – da bi v objekte, kjer so nameščeni dijaki in ki obratujejo 24 ur, namestili vso tehnično opremo, ki je po sedanji zakonodaji ni treba imeti," je Logaj zatrdil lani ob obisku kraja požara.

A na vprašanje, kako kaže z obljubljeno spremembo zakonodaje, so nam na ministrstvu odgovorili, da spremembe zakonodaje glede požarne varnosti niso v njihovi pristojnosti, pa tudi, da "niso bile potrebne".

Pritrjujejo tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor

Obrnili smo se tudi na ministrstvo za naravne vire in prostor, v domeni katerega je gradbeni zakon, ki vsebuje predpise o požarni opremljenosti stavb. A gradbeni zakon se ne spreminja, je moč razbrati iz njihovih odgovorov.

"Gradbena zakonodaja že sedaj omogoča vse posodobitve v smeri izboljšanja varnosti v javnih objektih. Vse ukrepe, ki jih bodo v tej smeri pripravili na resornih ministrstvih, pozdravljamo in bomo pri tem aktivno sodelovali in pomagali," so navedli za N1.

Čakamo še odgovor na podvprašanje, katera resorna ministrstva imajo v mislih – tako ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki deluje pod ministrstvom za obrambo, sta nas namreč napotila k njim.

V odgovoru so dodali še, da je odgovornost investitorjev in lastnikov, da ugotovijo, ali stanje objekta še ustreza njihovim pričakovanjem in pričakovanjem uporabnikov ter se odločijo za to, da se objekt ustrezno prilagodi.

Tudi starejši objekti morajo po navedbah ministrstva sicer zagotavljati požarno varnost, a so, ko so dobili uporabno dovoljenje, izpolnjevali požarne zahteve tedaj veljavnih predpisov. Gradbenotehnični predpisi, tudi predpisi o požarni varnosti v stavbah, namreč naslavljajo investitorje, ko se lotijo gradnje ali spreminjanja objekta.

Gradbena zakonodaja nima nobene zahteve, da mora investitor svoj objekt "posodobiti", četudi je oprema za zagotavljanje požarne varnosti slabša kot tista, kot jo zahtevajo novejši predpisi.

V primeru, ko pa se investitor odloči, da bo objekt gradbenotehnično spreminjal, pa mora gradnjo izvesti v skladu s sedaj veljavnimi gradbenotehničnimi predpisi, so dodali. V praksi torej to pomeni, da mora pri prenovi stavbe posodobiti tudi opremo za zagotavljanje požarne varnosti.

Kaj se je premaknilo v zadnjem letu

So pa na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje za N1 razložili, kakšne aktivnosti za izboljšanje požarne varnosti v dijaških domovih so se izvedle od požara konec januarja lani.

Takoj po požaru, februarja, se je na vseh dijaških domovih, katerih ustanoviteljica je država, izvedlo evidentiranje stanja in izpeljala priprava načrta ukrepov izboljšanja požarne varnosti objektov dijaških domov. Odzvali so se vsi dijaški domovi.

Avgusta in septembra lani je vse dijaške domove pregledal še pooblaščen preglednik, oktobra pa so bile izdelane strokovne presoje požarne varnosti za vse navedene objekte, razen za tiste, kjer se trenutno izvajajo obsežnejši gradbeni posegi, v sklopu katerih bodo izvedeni tudi ustrezni protipožarni ukrepi.

Decembra lani je ministrstvo nato potrdilo Akcijski načrt za izboljšanje varstva pred požarom v objektih javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja 2025–2027 v dijaških domovih ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija.

Načrt določa obseg ukrepov, potrebnih za zagotovitev ustrezne požarne varnosti v navedenih objektih, ki se na obstoječih objektih načrtuje s smiselnim upoštevanjem sedanje požarno-varstvene zakonodaje, so dodali na ministrstvu.

Na ministrstvu so z dopolnitvijo pravilnika s tega področja povečali tudi število delovnih mest varnostnika za nočni čas.

Februarja lani je bil vsem dijaškim domovom, katerih ustanoviteljica je država, poslan tudi poziv, s katerim so lahko pridobili sredstva za ureditev požarne varnosti. 14 dijaških domov je posredovalo vloge v skupni vrednosti okoli 800.000 evrov, vse so bile realizirane. Za kakšne ukrepe konkretno je šlo, na ministrstvu niso navedli.

So pa medtem pojasnili, za kaj je bilo porabljenih okoli 203.000 evrov interventnih sredstev, za katera so zaprosili trije dijaški domovi. V DIC – domu, kjer se je zgodil požar – je šlo za namestitev brezžičnega sistema javljanja pred požarom, v Dijaškem domu Drava za ureditev sistema varnostne razsvetljave, največji delež sredstev pa je bil namenjen Dijaškemu domu Tabor Ljubljana, in sicer za izvedbo požarnih in evakuacijskih vrat, vzpostavitev požarnih sektorjev ter za ostale aktivnosti, namenjene izvedbi požarnega javljanja in interventnih del.